Domov
"Pri svojem delu se ne zanašajte nase, ampak na božjo Previdnost, pri tem pa morate biti ponižni in potrpežljivi."
sv. Vincencij Pavelski
brezdomci.jpgdogodki.jpgotroci_in_mladi.jpgprostovoljci.jpgstarsi.jpgvzd.jpg

Kokoška in Lipicanci

     

V soboto, 12.3.2016, smo se prostovoljci in brezdomci iz Dnevnega centra za brezdomce odpravili proti primorski, v okolico Sežane. Ekipa je štela 17 članov, v bližini vasi Lipica pa nas je čakala prostovoljka Tina, ki nam je pokazala lepote svojih krajev. Nekaj utrinkov z izleta sta nam opisala Milan in Gašper:

 

Siva mračna sobota 12.3.2016. Oblačno, a k sreči brez padavin, kar je letos v tej Ljubljani že skoraj vsakodnevno. Zbudil me je maček ob 6h. Dal sem mu njegovo konzervico, jaz pa sem se počasi začel odpravljati iz brloga v dnevni center, kjer smo se kot po navadi zbrali po zajtrku ob 8h. Potem smo se odpravili na pot v Lipico, kjer smo parkirali avtomobile. Od parkirnega prostora pred Casinojem, ki se nahaja tik pred Italijo, smo se odpravili na pešpot, ki je do vrha trajala kako uro. Hrib se imenuje Kokoš.  

Ko smo se razporedili v avtomobile in krenili na pot, smo že pred avtocesto zmolili za srečno in varno vožnjo, ko smo se pripeljali na avtocesto, pa smo še enkrat izrazili željo za varno in po božji volji našo vožnjo do cilja. Tam smo bili hitro, saj je vožnja tekla nemoteno in brez zastojev. Moramo pa se zahvaliti tudi šoferkam Nuši in Janji, da sta poskrbeli za varnost za volanom.

Kot sem že napisal, smo po eno urni peš hoji prišli na cilj, kjer smo se odpočili, pomalicali in popili čaj, nekateri tudi kaj močnejšega k čaju. Naš cilj je bil tudi, da naberemo nekaj zelenja za izdelavo butaric za cvetno nedeljo. Tako smo med potjo nazaj nabirali zelenje. Izbira ni bila preveč dobra, ker je gozd borov, kjer grmički, kakršne smo iskali, slabo uspevajo. Nadihali smo se svežega, nestrupenega zraka, malo obnovili telesno kondicijo in prišli do naših jeklenih konjičkov.

Nato smo se odpravili v kobilarno Lipica. Ker je vstopnina za naše žepe prevelika, smo konje videli le od daleč. Malo smo še pokramljali  in se odpravili nazaj v našo sivo prestolnico Ljubljano. Na poti nas je spremljal Bog, tako smo se vrnili srečno in brez težav. Bilo je lepo, lep pogovor, vzdušje, ni bilo nobenih izgredov. Taki izleti me veselijo in se jih rad udeležim, ker obožujem naravo in mi to daje posebno moč in sprostitev.

Milan Gerenčer

 

V soboto zjutraj smo se dobili na zajtrku. Ko smo pozajtrkovali, smo se odpravili proti Lokvam. Od tam smo šli proti hribu Kokoš. Gašper nas je kar pustil same in nam odnesel pijačo, ampak žeja ni bila premočna, saj nam je z vrha prišel s pijačo nasproti.

Od tam smo do vrha potrebovali še deset minut. Na poti nazaj smo nabirali zelenje za butarice. Gašper je bil pravi Tarzan. Ker je bilo dobro vzdušje, se ni nihče poškodoval. Odšli smo do kobilarne Lipica, ki pa je bila žal zaprta. Malo za tem smo se poslovili od Tine, ki je vodila pohod, saj je doma s teh krajev. Nato smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo izlet uspešno zaključili.

Gašper Kveder