Če smo morali piknik za brezdomce konec junija odpovedati, ker so vremenoslovci sporočili - za nas - žalostno vest,  da se bo sonce konec tedna skrilo, pa tokrat ni bilo tako; prav nasprotno, obetala se je najtoplejša sobota v letu s soncem, ki je sijalo kot za stavo. Kljub temu, da bi prijala tudi kakšna stopinja manj, to prijetnega vzdušja, ki smo ga ustvarjali brezdomci in prostovoljci Vincencijeve zveze dobrote ni skalilo.

22. maja je na igrišču na Poljanski potekala Ulična liga prvakov, ki jo je organiziralo društvo Kralji ulice. Udeležilo se je je osem ekip, od tega je bila ena tudi pod našo zastavo. Bolje rečeno, ekipo smo morali še sestaviti. Nabrali smo šest igralcev, štiri prostovoljce in dva brezdomca. Vendar je dan pred turnirjem eden od prostovoljcev zbolel. Brezdomcev, ki naj bi igrala z nami, pa sploh ni bilo na turnir.

Tako smo pet minut pred našo prvo tekmo ugotovili, da imamo samo tri igralce. Poleg tega smo bili edini, ki nismo imeli svoje barve dresov. »Nogomet res ni naše delovno področje,« smo se tolažili, »to se pozna.« Zdelo se je, da smo prišli na turnir predvsem zato, da pridemo, nekaj malega odigramo in kmalu odidemo. Niti sanjalo se nam ni, kaj se bo zgodilo.

Dragi bralec, če si na tej spletni strani prebral vrstice o zgodovini našega društva, si lahko pod točko "naš cilj" zasledil tale stavek: "Postati organizacija najbolj navdušenih prostovoljcev in naših prijateljev". Veseli smo, da je bilo letošnje leto še posebno blagoslovljeno, kar se tiče te želje. Pri delu z ljubljanskimi brezdomci so se namreč naše moči znatno okrepile in še sami smo se čudili, koliko mladih želi tudi danes spreminjati sebe in svet in se odloča za prostovoljno delo.

MISEL NA SMRT

Te dni se ne morem znebiti misli na to, da bi umrl, odšel. Vsak dan je močnejša in bolj uničujoča. Je mogoče, da sem prispel do trenutka,ko ne zmorem več? Mogoče je vse skupaj le lenoba in beg. Sedaj, ko to pišem, čakam, med poslušanjem Abbe, na uro, ko bom poklical Simono in poskušal vsaj za trenutek biti srečen in nekje drugje.

Prostovoljci in brezdomci smo v sobotni vseslovenski akciji očistili
otroško igrišče pod Ljubljanskim gradom ter nekaj goznih površin. Naravo
in igralno ter sprehajalno okolje smo olajšali za 10 kg smeti. Večinoma
je bila plastika, nekaj pa je bilo tudi lesenih kosov, ki so bili
zaradi dodanih žebljev nevarni zaradi nevarnosti poškodb. Našli pa smo
celo lepo zvito bodečo žico. Pri delu smo si pomagali, kar kaže tudi
fotografija.

prostovoljka Milena

DAN POTEM...
Zakaj mora biti tako? Dvakrat sem se zbudil v čudovito in tako polno jutro, a ponovno sivina in bolečina v srcu. Kolikokrat bom šel še skozi to? Prazniki so bili resnično čudoviti in slovo zelo boleče. Včasih ne razumem Boga, enostavno ne vem, kaj hoče od mene in zakaj si želi toliko bolečine v nas. No ja, on že ve, kaj počne in kaj je dobro za nas.
Dobil sem krasno darilo od družine Kobal. Janja mi je naredila ježka iz...saj ne vem česa. Besede na hrbtni strani slike, pa me ganejo do solza. Mislim, da sem jih že samo v tem dnevu prečital stokrat. Ni mi jasno, v zaporu sem in odplačujem za vse neumnosti, ki sem jih počel, a se mi zdi, da tudi pri otrocih nisem več nekdo, ki bi se ga bali. Danes, ko gledam nazaj, mi ni čisto jasno, kako sem bil sposoben početi toliko grdih stvari. Ne morem povedati, kako zelo boleče je vse to.

Tudi v društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo se pridružili projektu Dan za spremembe, ki ga je letos prvič organizirala Slovenska filantropija.
V Dnevnem centru za brezdomce smo »dan za spremembe« začeli z pleskanjem prostorov, popoldan pa smo organizirali turnir v družabnih
igrah.  Prostovoljci smo skupaj z brezdomci tekmovali oziroma igrali 
tarok, človek ne jezi se in šah. Najboljši so bili nagrajeni.
Na večerji se nam je pridružil tudi predsednik državnega zbora Pavle Gantar, ki je vodenje seje v državnem zboru za slabo uro zamenjal za deljenje hrane brezdomcem. Preden se je lotil konkretnega opravila, za kar
so ga prostovoljci opremili s predpasnikom in zajemalko, je nagovoril brezdomce.
V kratkem nagovoru je dejal, da s svojim obiskom simbolično prispeva k uveljavljanju prostovoljstva kot cenjene družbene vrednote. Po njegovih besedah bi se morala družba in politika bolj zavedati pomena prostovoljnega dela.

Prostovoljci Vincencijeve zveze dobrote so se 15. marca sestali na petem občnem zboru društva, ki je letos potekal na Mirenskem gradu.
Predsednik društva in njegov zakoniti zastopnik Peter Žakelj se je uvodoma zahvalil prostovoljcem - za veliko dobre volje, pripravljenost za delo in za nova iskanja. Po njegovih besedah je »občni zbor sicer, v primerjavi z vsem našim delom, bolj formalnost, a hkrati priložnost, za kratek pregled storjenega in pogled naprej. Z delovanjem smo lahko zadovoljni,« je dejal, ob čemer je izpostavil dva nova programa: zavetišče za brezdomce v Ljubljani  in »Popoldneve na Gradu« (gre za učno pomoč otrokom).

»A tukaj imate vedno tako lepo vreme?«, sem vprašala eno izmed deklet z Mirenskega Gradu, ki je na popoldanskem sončku na klopci uživala ob skodelici kave.«  »Ja, ja, vsak dan takole sedimo,« mi je malce zafrkljivo odgovorila, ob čemer si je verjetno mislila: »Prihajaš s Severne Koreje?« Takoj sem dojela, da me je spomladansko sonce »omamilo«, da nisem bila sposobna pomisliti na nekaj dni nazaj, na vsa opozorila meteorologov, na vsa neurja, burjo s skoraj 200-kilometrsko hitrostjo... pa saj smo nenazadnje tudi v Ljubljani spet kidali sneg...

Obračamo se na vse pridne gospodinje, ki jim v domači ozimnici ostaja kakšen kozarec marmelade. V dnevnem centru za brezdomce ga bomo z veseljem »zmazali«. Vsak dopoldan poteka namreč v naših prostorih delovno usposabljanje za brezdomce, ki želijo narediti nekaj več za svoje življenje.  Okoli 20 brezdomcev vsako jutro opravlja lažja ročna dela za podjetje EUREL d.o.o.

Prostovoljci skupaj z njimi pripravimo tudi skromno malico s kavo.  Ti skupni zajtrki nam veliko pomenijo - dajejo nam prostor za pogovor in skupno druženje ter nam predstavljajo košček doma, ki ga mnogi izmed nas niso nikoli imeli.

Smo neprofitna organizacija, zato nam nabava hrane in prigrizkov predstavlja določeno finančno breme. Veseli bomo vsake vaše donacije, posebno domačih džemov in marmelad, ki jih lahko dostavite v naš dnevni center - Plečnikov podhod 1;  1000 Ljubljana,  ali nas pokličite na tel: 051 631 992, da se dogovorimo o prevzemu. Hvala!