V sredo, 28.12.2011, smo se z brezdomci po jutranjem delu vezic, odpravili peš po praznični Ljubljani. Bilo nas je 13, sedem brezdomcev in šest prostovoljcev. Najprej smo si šli ogledat novo nastale jaslice po Ljubljanskih cerkvah.

Kot prvo smo obiskali stolnico. Občudovali smo čudovite bele stavbe in se spraševali, ali res na vzhodu skupaj rastejo palme in ciprese? Potem smo poromali nazaj do tromostovja, seveda, ogledat si frančiškanske jaslice, tako kot stotine turistov, ki se vsak dan gnetejo ob tej veliki konstrukciji. Kot tretjo, smo si ogledali cerkev na Taboru, saj od tam prihaja eden naših prostovoljcev, ki je tudi postavljal jaslice. S svojim sobratom sta nam opisala, kako so jaslice nastale in povedala še nekaj zanimivosti o cerkvi. Potem smo skupaj zapeli Sveto noč in se za nekaj trenutkov v miru odpočili ob Sveti družini.

V soboto, 7. januarja, smo prostovoljci in brezdomci zopet temeljito očistili dnevni center. Začeli smo z zajtrkom ob 8h in končali ob 14h, ko smo pospravili še zadnjo posodo od kosila. Zbralo se nas je štirinajst, pet prostovoljcev in devet brezdomcev.

Razporedili smo se po prostorih – eden v kuhinjo, drugi v skladišče s hrano, par v pisarno, moški v skladišče z oblekami, … Nekateri so pometali in pomivali glavni prostor, pa pralnica, tuši in sanitarije, skladišče s čistili, hodnik, mize, … Pregnali smo ves prah in umazanijo!

V četrtek, 5. januarja ob 20h, je bilo v kapeli Gnidovčevega doma drugo predavanje za starše, ki ga je vodil g. Peter Žaklej. Spregovoril nam je o zakonskem odnosu in poroki v očeh Cerkve.

Odnos kot zaveza

Vrhunec človeškega odnosa se zgodi v zakonski zvezi. Zato se bom ustavil ob tem odnosu in za opis uporabil definicijo poroke, ob kateri je spregovoril avtor C. West v svoji knjigi Dobra novica o spolnosti in zakonu. V poglavje z naslovom Kaj je poroka v očeh Cerkve? piše takole: »Poroka je intimno, izključno, nerazvezno občestvo ži­vljenja in ljubezni, v katerega vstopita moški in ženska po Stvarnikovem načrtu, za blagor zakoncev ter roditev in vzgojo otrok; to zavezo med krščenima osebama je Kri­stus povzdignil v dostojanstvo zakramenta.«

Tudi letos smo prostovoljci Društva Vincencijeve zveze dobrote pripravili, že tradicionalno, 17. po vrsti, silvestrovanje z brezdomci v dvorani Vincencijevega študentskega doma. V lepo okrašenem prostoru se je ob 19. uri pričelo nabirat vse več gostov, ki so rade volje posedli okrog narezkov in sadja.

Še preden smo se dotaknili salame in sira, nas je s svojim obiskom presenetil gospod Aleš Čerin, mož z dolgim nazivom: podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana MOL. Z nami je podelil nekaj svojih misli, h katerim smo mi priložili še svoje. Sledil je blagoslov hrane, s katero smo »za silo« nasitili naše želodce, in že smo začeli z zabavnim programom. S praznimi ali polnimi usti je staro in mlado skušalo uganiti naše večerno geslo, ki se je glasilo SKUPAJ ZMOREMO NAJVEČ!

Dan po božiču, na praznik sv. Štefana in na slovenski državni praznik samostojnosti in enotnosti, smo se ob 19h mladi na Gradu udeležili turnirja v namiznem nogometu.

Vseh nas je bilo približno dvajset, na turnir pa se je prijavilo deset tekmovalcev, in sicer pet deklet in pet fantov. To je bilo ravno pravšnje razmerje za tekmovanje v mešanih dvojicah.